Človek, ki ima rad glasbo, že od malih nog je bil v stiku z njo, vsakodnevno. Rojen v srednji Bosni, Sarajevu, odraščal med Zenico-Busovačo-Vitezom-Travnikom-Novim Trvnikom. Začel vrteti glasbo že v osnovni šoli, potem v srednji šoli na disco večerih v avli šole. Prva plošča, ki mu je zaznamovala življenje, je singl plošča Tom Jonesa “Delilah”, od staršev, ki so mu dali priložnost, da začne prvi stik z vinilom. Kot učenec poslušal in se navduševal nad programom Omladinskega Radia Sarajevo, Val 202, ki je bil skupni za celo bivšo Jugoslavijo. Kasneje kot d.j.Hodges v Hotelu Vitez tudi kontaktira s takrat po njegovem mnenju največjimi “facami” Omladinskega Programa Radio Sarajeva, Sašo Savičem, Zoranom Stevanovićem, Ilkom Ćuličem in ostalim, ki so gostovali pri njem na partyjih z direktnim vklopom v radijski program. Bilo je to v letih 1988-91. Potem je nadaljeval z delom po raznih klubih v BiH. Ustavil se je takrat na prvi privatni radijski postaji CD Cemp-Radio v  Zenici in bil urednik in voditelj oddaje “Twilight zone”, poskušal povedati ljudem, da vojna nima smisla in da bo tragedija za vse, ampak neuspešno. 🙁

Moral je na bojišče v obleki Armije BiH, kjer je delal reportažo za radio CD in skrbel, da ga ne ustrelijo; kretenizem!(pove). Potem dojame, da to ni za njega in, ker je tokrat njegova ljubezen odšla…, je tudi sam spokal kufre in odšel dva dni preden so “hrvati” in “muslimani” začeli bratsko klanje. 🙁  Probal na avtoštop, ampak ni šlo, ker so granate padale, potem ga je Ićo sa svojom “Rabom” peljal do Splita od tam pa res avtoštop do Rijeke in isto do Zagreba. Našel Lejlo v Zagrebu in bil z njo 10 dni, potem je ona z družino odpotovala v Canado, on pa ostal delati v dokumentaciji HTV-ja. Njegova starša sta živela v Busovači in “hrvati” so očeta dali v taborišče, mati in sestra pa sami doma, ker je bil brat na fronti v obleki Armije BiH. V skrbeh je živel iz dneva v dan, ker ni videl staršev, brata, sestre, 6 let. Napisal je pismo veljaku HDZ BiH in v njem navedel, da, če se kaj zgodi njegovim, se bo maščeval. Po tem pismu je moral zbežati iz Zagreba, in 29.10.1993 ilegalno prestopi mejo in pride v Ljubljano, kjer ni poznal nikogar. Marjeta mu je pomagala prvi dan, drugi dan dobil papir, da je kot begunec lahko legalno zaživel v Ljubljani. Edino premoženje, ki ga je imel tisti dan, je bilo: 100 LP plošč, hlače, srajca, jakna, dolge lase do pol hrbta in 200 mark v žepu. Par dni potem je srečal Vesno in Zlajo, ki sta ga povabili k njima v stanovanje nad Amerikancem, kjer je delal kot d.j. 1994-98. Potem je kot d.j.Hodges začel delati glasbene opreme na Radio Študent in vrteti glasbo v Palmi 1994-95-96 in v K4, BartBaru, istočasno…1998….prvi d.j.v Cutty Sarku, AS-u, d.j. v Truebaru, Pr’Skelet, Mačku, BirdLandu, Metropolu… potem pa na Rok Otočcu… ne spomne se vseh zabav in porok, žurkic… skupaj tudi z Šukarji… eh, preveč (smeh). Začenja leta 1997 oddajo na Gammi MM “Rolla se” rock, blues oddaja, dela kot urednik, voditelj, tonski tehnik »one man band«, leto kasneje pa oddajo “Balkan express”…

Ekipa oddaje “Consumer Recreation” z d.j. Umekom na čelu , ki jo je d.j. Hodges klical “sintetika boys”, da njemu ime d.j. Žica, ker je vrtel glasbo na žico… 🙂 l.2000

Istočasno pa učenje montaže na VPK,” trener” Gregorič B., dober trener. Potem pa služba na POP TV, videomontažer od 1998-2006, na avtorsko pogodbo  :/  …..Vmes pa borba za državljanstvo, ki ga dobi, ko se mu je rodil sin 1998, srečno leto… Rolla musko in organizira veliki koncert v Orto baru leta 2000, na katerem so nastopili:   ROLLA SE.  Počasi je prihajal “kapitalizem” in pokvarjenost družbe na vidne nivoje. Borba, da se obdržijo oddaje na Gammi MM po spremembi  lastništva, ni bila uspešna. Pisalo se je veliko in neuspešno…
SAMSUNG

Potem gre živeti v Los Angeles, kjer ostaja skoraj tri mesece, malo rolla musko v Hollywood Cantine, kjer v hecnem večeru dobi ime d.j. L.A. Freak, vrača se v Ljubljano, ker je ljubezen do otroka močnejša od blišča Hollywooda. Nadaljuje delo na POP TV in oddaje Rolla se in Balkan express seli na Notranjski radio v Logatec. A postaja se na žalost proda v roke “novega kapitalista”, ki je uničil radijsko medijsko sceno v naši državici, in je lastnik najmanj 40 radijskih postaj… 🙁  Radio je izgubil smisel in pomen, ki naj bi ga imel kot medij. Vztraja na POP-u do leta 2006, ko zaradi nestrinjanja z uredniško politiko in sistemom “reality show” ne more delati samo “zaradi denarja” in gre na zavod za zaposlovanje. Dve leti brez službe in nova ljubezen Mojca je dober recept  za drugega otroka, hčerko, ki se je rodila leta 2008 in se mu tudi to leto želje uresničijo, da odpre svoj lokal v centru Ljubljane pri Hotelu Lev. Arcus bar Rock-Blus-Jazz kotiček 2008-20011. Poseben lokal, poseben šef, ki streže in teži, da ni dobro, da se ga pije preveč, govori o meditaciji, energijah, duši, manipulacijah in v lokalu ne dovoli brati rumenega tiska. Komaj dovoli prebrati kakšen Dnevnik ali Delo. Berejo se samo knjige, glasbeni časopisi in stripi, posluša pa se blues, jazz in rock. Čudni lokal zdrži 2,5 leta in, ko sosed SCT  in njegovi uslužbenci, ki so bili dobri sosedje, gredo v stečaj in zaklenejo vrata, tudi Arcus gre v stečaj. Od julija 2011 je brez službe, včasih zarola v LP-ju, Zlati Ladjici, in se je odločil, da naredi svojo spletno radijsko postajo Radio Žica. Brez denarja, brez sredstev, a z ljubeznijo in srcem. Pomoč prijateljev Aleša, Dejana, Boruta, Roka, Tine, Marka, je pripeljala do tega trenutka zdaj. Glasba se rolla, par jinglov, spletna stran je, to je tretja stvar, ki se daje na njo. Kaj bo? Ne ve. Dela to, kar ima rad, in misli, da je to prav. Pogumne sreča spremlja… ve 😉  Hvala vsem, ki ste in boste ob Radiu Žica 🙂